Dragi naš Gregor, kako gre tam zgoraj, daleč nekje za mavrico? Se podiš po brezpotjih, iščeš nove cilje, nove izzive? Teh ti namreč v tuzemeljskem življenju ni nikoli zmanjkalo. Lahko ti povemo, da najbrž delček svoje energije še vedno pošiljaš med nas, saj zelo pridno gradimo našo skupnost, vsako leto se nam pridružujejo novi člani, vsako leto se trudimo čim več družiti v takšnih ali drugačnih oblikah. Ta hip res živimo v zelo čudnih časih, v stanju kot ga še ni bilo, a vse je enkrat prvič in hkrati je vse tudi minljivo. Prav slednjega se zavemo vsakega 4.4. že tretje leto zapored, ko si se iztrgal iz naše bližine in odšel v neznano, v višave visoko nad oblake. V naših srcih boš vedno ostal tukaj, dokler se enkrat spet ne srečamo, potem pa naprej.